Zaradi letošnje posebne situacije, povezane s preprečevanjem okužbe s COVID 19, smo skupaj v sodelovanju z ZPM Maribor obeležili začetek branja za Prežihovo bralno značko v ponedeljek, 5. oktobra v okviru Tedna otroka. Nastopajoči so skozi lastno poezijo ali poezijo drugih avtorjev izrazili svoje misli, želje in pričakovanja, tokrat na temo Odraščanje. Prireditev je zaradi slabega vremena potekala v Domu ustvarjalnosti ob upoštevanju navodil NIJZ.
Našo šolo sta uspešno zastopali:
· Zala Jakovac in
· Eva Kekec
ki sta s svojimi pesmimi pokazali polno mero pesniškega talenta.
Učenki je na prireditvi spremljala učiteljica Nastja Spasković. Na fotografijah sta Zala in Eva pred in med nastopom. Čestitke obema za odlično opravljeno nalogo.
ČAS TRAJANJA BRALNEGA LETA IN ŠTEVILO POTREBNIH PREBRANIH KNJIG:
Bralno leto traja od 17. septembra do konca aprila.
ŠTEVILO POTREBNIH PREBRANIH KNJIG:
1. – 3. razred: 3 knjige;
4. – 6. razred: 4 knjige;
7. – 9. razred: 5 knjig.
Bralnih seznamov NI, vsebin ne pišemo (ni pisnih obnov), ne gre za pomnjenje vsebine, imen. Bralce spodbujajmo k sproščenemu pogovoru o knjigi, spodbujajmo jih, da pripovedujejo o doživetem v prebrani knjigi, kaj so sami podobnega doživeli, kako so oni rešili podobne primere, opišejo junake, vsebino aktualizirajo …
Eden najpomembnejših pogojev za uspešnost branja za bralno značko je prost izbor knjig za branje. Le z izborom knjig po željah in zanimanjih mladih bralcev se bo razvijal in potrjeval užitek ob branju, ki je ključen za to, da bodo vzljubili branje (za vse življenje). Ob razmeroma velikem številu mladinskih knjig (ok. 500 naslovov), ki izidejo vsako leto v Sloveniji, trdimo, da je to vendarle ponudba, ki naj bi dopuščala mladim bralcem, da berejo čim več čim bolj raznolikih knjig.
STATUS OZ. MESTO BRALNE ZNAČKE
Bralna značka je skozi vso zgodovino prostovoljna in prostočasna dejavnost in kot taka ima običajno mesto med interesnimi dejavnostmi. Glede na vsakoletni načrt dela pa jo je seveda mogoče povezovati še z marsičim, kar se na šoli dogaja (npr. druge interesne dejavnosti; dnevi dejavnosti, predvsem kulturni dnevi; knjižnično-informacijska znanja; spodbujanje družinskega branja…).
Ne le njena starost, temveč tudi samonikli koncept branja, ki je slovenska posebnost v svetovnem merilu, združuje mentorje in bralce v prisrčnih povezavah na bralnih poteh. Tisti, ki se ga knjiga res dotakne, nikoli ne bo pozabil na občutke veselja, premišljevanja, razumevanja, sprejemanja prebranega. Knjige so most do spoznavanja drugih in drugačnih ljudi, pa tudi do vseh znanstvenih disciplin, so torej most do znanja. Dragi učenci, priključite se veliki družini bralcev tudi vi!
Šolski sklad Osnovne šole Franca Rozmana – Staneta Maribor deluje že vrsto let in tako z aktivnim zbiranjem sredstev izpolnjuje svoje poslanstvo. Slednje se ne nanaša samo na pomoč socialno šibkejšim učencem, temveč tudi na višanje standarda pouka ter na financiranje in s tem spodbujanje raziskovalnih, kulturnih, športnih in drugih interesnih dejavnosti ter projektov, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev za vse učence naše šole.
Pri svojem delu smo v zadnjem času izjemno uspešni, saj se tako učenci, starši kot tudi zaposleni skupaj trudimo z zbiranjem sredstev direktno na račun sklada, s sodelovanjem na Dobromajskem koncertu, tržnici rabljenih knjig, dobrodelnem srečelovu in še kje.
Zloženko s podrobnejšimi informacijami o šolskem skladu in pristopno izjavo dobite pri razrednikih ali na šolski spletni strani TUKAJ.
Šestošolci, a oddelka, so danes, 23. junija, pri uri likovne umetnosti dokazali, da so še kako
ustvarjalni in domiselni.Domišljija brez meja, bi lahko zapisali ob videnem. Ob dejstvu, da so
ocene že zdavnaj zaključene, in misli mnogih, že daleč vstran.
Učenci so imeli na mizi le kos oranžnega, rumenega in kos modrega potiskanega lista.
Dogovorili smo se, da pripravljeno površino, nad znano in zanimivo, Einstainovo izjavo, zapolnijo v slikarski tehniki kolaža, z materialom, ki ga imajo na voljo.
Tako so šestošolci, domala zadnji dan pouka, pred počitnicami,
ustvarjali in ustvarili, vsak svojo sliko.
Zanimiv navdih jih je vodil, odpiral pot, v prostranosti, širine, mnoge do sonca.
Nekatere lepljenke nas nagovarjajo,
z modrino neba,
drugim modra predstavlja neskončno širino morja.
Vsem učencem, ki so danes bili pri uri likovne umetnosti, pa je skupno, da so pokazali,
bogato domišljijo.
Verjamem, da bi A E, navdušen, kako domiselni, da so. In to, pravzaprav zadnji šolski dan.
Prepričana sem, da se jim kakor tudi ostalim ustvarjalnim učencem na šoli, po uspešno končani
devetletki, na široko odpirajo, mnoga vrata različnih poklicnih smeri.
Šolski sklad Osnovne šole Franca Rozmana – Staneta Maribor deluje že vrsto let in tako z aktivnim zbiranjem sredstev izpolnjuje svoje poslanstvo. Slednje se ne nanaša samo na pomoč socialno šibkejšim učencem, temveč tudi na višanje standarda pouka ter na financiranje in s tem spodbujanje raziskovalnih, kulturnih, športnih in drugih interesnih dejavnosti ter projektov, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev za vse učence naše šole.
Pri svojem delu smo v zadnjem času izjemno uspešni, saj se tako učenci, starši kot tudi zaposleni skupaj trudimo z zbiranjem sredstev direktno na račun sklada, s sodelovanjem na Dobromajskem koncertu, tržnici rabljenih knjig, dobrodelnem srečelovu in še kje.
Zloženko s podrobnejšimi informacijami o šolskem skladu in pristopno izjavo dobite pri razrednikih ali ZLOŽENKA_19_20_ŠOLSKI _SKLAD.
Samo s sodelovanjem bomo uresničili načelo »Vsi za sklad, sklad za vse!«
Njena dela smo spoznavali v Narodni galeriji. Razstava je zanimivo postavljena. Spremljali smo slikarkino ustvarjalno pot, od začetkov, preko ustvarjanja posameznih motivov, do zrelih del. Dobili smo uvid v življenjska obdobja in kako se dogodki iz osebnega življenja slikarke in vpliv mest v katerih je bivala odražajo na njenih slikah.
Učenke in učenci so se na obisk razstave pripravljali že nekaj časa. Zato so že nestrpno pričakovali ogled “v živo”, saj vtis slike v naravni velikosti težko primerjamo z reprodukcijo.
Slika “Slovenija se klanja Ljubljani” (spodaj) je iz časa, ko je umetnica delovala in živela v Sarajevu.
Z zanimanjem in navdušenjem smo si ogledali tudi slike impresionistov.
Slovenski impresionisti: Grohar, Jakopič, Jama, Sternen
Prav tako slike iz obdobja slovenskega bidermajerja.
Vse navduši tudi interjer Narodne galerije, ki prenovljena ponosno praznuje 100 obletnico delovanja.Vzklikamo ji, še na mnoga umetnostno bogata leta.
V atriju Narodne galerije, je udeleženka sobotne šole povedala domala vse o izvedeli Robbovega vodnjaka. Kopijo Robbovega vodnjaka smo obiskali na Mestnem trgu. Učenci so nato risali detajl ali vodnjak po opazovanju.
O Plečnikovem preoblikovanju stavb in mostov v Ljubljani, v času njegovega delovanja, priča izjemna zapuščina, ki je naše glavno mesto zelo obogatila, smo si ogledali med sprehodom.
Plečnik je podobo mesta preoblikoval na novo, glede na vodno ter kopensko os. Lotil se je vrste ključnih mestnih stavb ter prenove številnih že obstoječih.
Med njegova najboljša dela se uvrščajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, ureditev bregov Ljubljanice, še posebej Tromostovje in Čevljarski most, osrednja mestna tržnica, Poletno gledališče Križanke, stadion za Bežigradom, kompleks mrliških vežic na pokopališču Žale ter Cerkev Sv. Mihaela na barju.
Jakopičevo sprehajališče smo obiskali med prvimi jutranjimi obiskovalci, skupaj s pogosto jutranjo meglo. Tam so nas pričakale reprodukcije najbolj zanimivih sklik Narodne galerije.
Ne preseneča, da je Plečnikova Ljubljana se kot svojevrstna urbanistična posebnost uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja.
Ob vrnitvi smo se iz mestnega središča peljali in si ogledali še Plečnikove Žale.
Sobotna šola, ki se nam je trajno vtisnila v spomin, odslej del nas, ostaja z nami.
Pohvalne besede ste slišali v Narodni galeriji, namenila sem vam jih ob vrnitvi in naj bodo slišane tudi zdaj!
Plečnik je podobo mesta preoblikoval na novo, glede na vodno ter kopensko os. Lotil se je vrste ključnih mestnih stavb ter prenove številnih že obstoječih.
Ob vrnitvi smo se iz mestnega središča peljali in si ogledali še Plečnikove Žale.
