Avtor: Marjana Noč | Sep 20, 2018 | OBVESTILA
Vse je enkrat prvič!!!
Jutra na Rogli – razvajanje v soncu. Jupi! Lep dan se obeta. Rekreacija, ocenjevanje sob, priprava za na pot, zajtrk se odvijajo kot po tekočem traku. Takoj po zajtrku gremo do Koče na Pesku, natančneje na ranč Kaja in Grom. Čakata nas ga. Darja in g. Andrej, ki nas vsakokrat očarata z življenjem v naravi.
Manj kot tri kilometre dolga, zelo lahka pot skozi gozd je zanimiva, odtenki zelene barve se prelivajo med sabo, sonce ob poti in na jasah je toplo, nič se nam ne mudi. Kako krasno, na obeh straneh poti so nas večkrat pozdravljale čudovite rdeče mušnice, škoda, da so tako strupene. Jurčke, ki so tako slastni, so gobarji že pobrali. Kljub temu je učiteljica Nataša in nekaj učencev našlo nekaj jurčkov. Pravo veselje! Najprej sta nas prisrčno pozdravila ga. Darja in g. Andrej, potem pa presenečenje! Še nekdo nam maha, joj, kako podobna je gospa, ki maha, naši ravnateljici. Pa saj to je ravnateljica, joj, pa še pomočnik! Ja, ga. Katja Pregl in g. Dušan Čerček sta nas res presenetila in še celo škatlo sladkarij sta prinesla. Uvod našega druženja sta preživela z nami, potem pa spet nazaj v dolino. Mi pa na carkljanje s konjem, jahanje, predavanje, … Jahanje na Valentinčku le ni tako enostavno, g. Andrej, ki je mojster jahalne šole, je spretno vodil učence in jih učil osnovnih veščin, ga. Darja pa je z največjo ljubeznijo učencem predstavila, kako božanski občutek je, ko se carkljaš s konjem. Po vseh dejavnostih, nakupu razglednic in anekdot o življenju na ranču, se je kakor dežnik kar naenkrat razprl nad jaso, kjer je Koča na Pesku, velik črn oblak. Pohitimo proti jasnini, proti hotelu Planja, čeprav dež ni napovedan.
Pa je prišel tisti rek »vse je enkrat prvič«! Začelo je liti na vso moč, za nami pa že tretjina poti. Nazaj ne gremo, ker ni nevihta z grmenjem in strelami, se strnemo v varno zavetje gostih smrekovih vej v upanju, da bo to hitro mimo! Učenci so prav čudoviti, to je carsko, rečejo, kako čudovit občutek, pa kako zanimivo! Po poti so se začeli zlivati majhni potočki, nič ne kaže, da bo prenehalo. Pogum in carsko, kako je zanimivo, ko dežuje, vsi pa brez dežnika, nas je prepričalo, da bomo pot nadaljevali pač po dežju. V dolgoletni karieri Rogle nam je vreme velikokrat nagajalo, nikoli pa namočilo! Danes pa nas je in to pošteno. Pa še to je postalo carsko, da smo ob prihodu v Brinje pred sobo odmetavali mokra oblačila in pod topel tuš! Kdo se pa še tušira po tušu? Mi, tretješolci, najprej na prostem, potem v kopalnici! Suha oblačila, suhi lasje, pokrivalo na glavo in smuk na pozno, ne pa prepozno kosilo. Najprej vroča goveja ali paradižnikova juha, da nas še dodatno ogreje, čeprav nas sploh ni zeblo. Danes je še v jedilnici drugače in zanimivo, med nami je sto petdeset reševalcev, zdravnikov, gasilcev, vojakov, ki se usposabljajo in tekmujejo. Privoščili smo si »dolgo« kosilo in klepet z reševalci, namenili smo si tudi dolg počitek. Znova je posijalo sonce in med počitkom smo pripravili razstavo mokrih oblačil. Žal se ne bodo posušila, so se pa odtekla! Jih bomo jutri že kako spakirali. Sušili smo tudi razglednice in knjige. Mokre razglednice in knjige so edina škoda današnjega dne, pohod po dežju pa bo zagotovo nepozabna izkušnja.
Dopoldanski nepričakovani dež je narekoval drugačen popoldan. Mokra igrišča niso bila uporabna, zato so nam ponudili veliko telovadnico. Do večerje smo migali pod taktirko našega športnika Matjaža.
Ves čas pa se je stopnjevalo vznemirjenje, da po večerji gremo na stilsko preobrazbo. Čaka nas DISCO. Sicer smo bili v drugem prostoru kot vsa leta do zdaj, toda ples in petje nista bila nič manj ognjevita. Bravo tretješolci, vedno znova dokažete, koliko energije je v vas. Vedno znova prijetno presenečate. Morda smo bile učiteljice že malo utrujene, toda glej jih, kako plešejo in pojejo. Dajmo še me. Športnik Matjaž je postal DJ, me pa smo z učenci plesale in prepevale vse do konca. Danes je dan daljši in lepši. Zadnja pesem, Adi Smolar, Jaz ne grem v šolo, ne ne grem v šolo, jaz bom kar na Rogli ostal!!!
Nekaj pred deseto smo komaj odplesali proti Brinju, saj je jutri pred nami še skoraj cel dan aktivnosti. Danes nismo bile preveč stroge, edina zahteva so bili čisti zobki in poljubček za dolge in sladke sanje.
Jutri pa domov. Kot vedno, prihajamo predvidoma ob 17.00. Kakorkoli je lepo, komaj čakamo, da vas vidimo! Dragi starši, poročilo za jutri pa v živo, od vaših zlatih otrok! Fotografirale še bomo, pa morda te skupaj kdaj v tem šolskem letu pogledamo.
Lahko noč, skoraj dobro jutro!
EKIPA ROGLA 2018
Avtor: Marjana Noč | Sep 19, 2018 | OBVESTILA
Če bi stopnjevali pridevnik močni, bi bilo tako: MOČNI, BOLJ MOČNI, TRETJEŠOLCI! Danes smo dokazali, da zmoremo vse in še več. Naš drugi dan bivanja v ŠVN, je običajno najbolj delaven: najdaljši pohod dopoldan, štiri menjajoče dejavnosti popoldan, zvečer pa še kviz. Dejanosti se ponavljajo, učenci pa ne. Vsako leto prinese nekaj novega in pestrega, lepega in nepozabnega.
Kakšno jutro nas je zbudilo, čarobno sončno in toplo! Sončni žarki so imeli že tako prijetno moč, da smo kar v kratkih rokavih opravili jutranjo rekreacijo. V času rekreacije sta učiteljici Maja in Bojana ocenjevali sobe. Saj ni tako pomembno, kdo je kaj dobil, pomembno je, da sta padli najnižja šestka, pa tudi najvišja ocena, čista desetica! Ko so prisopihali z rekreacije, je bilo okoli oglasnega prostora veliko radovednih glav, eni so poskakovali od sreče, eni pa so si zadali, da bo jutri bolje.
Po zajtrku nas je pred recepcijo čakal vodič za najdaljši pohod. Pohod na Lovrenška jezera je za učence lep podvig, saj pot sicer ni naporna, je pa kar dolga za mlade pohodnike in če ne poslušajo navodila, kolona postaja vedno daljša, čas pa ni več na naši strani. Dober vodič nas priganja in ko se začnemo vzpenjati po lesenih deskah navkreber, vemo, da je cilj tik pred vrati. Lepote Lovrenških jezer še tako nezainteresiranega pohodnika navdušijo. Ko smo posedli in prisluhnili predavanju, ni bilo treba miriti mladih poslušalcev. Pod stolpom je sledila osvežitev z jabolki in napolnili smo energijo s sladkorčki. Nad tisoč metri ni greh jesti sladkarij, saj so zvečer zobki umiti. Pot nazaj pa ni bila več “dolga”, saj je posebna energija spodbujala, da smo nazaj prišli veliko prej kot tja!
Kosilo, počitek, potem pa delo. Nismo se mogli dogovoriti, kdo bo prej plaval, kdo športal, kdo bil naravoslovec in kdo bi se rad krepil v igrah zaupanja. Žreb je določil vrstni red in potem smo več kot marljivo delali od treh popoldan pa vse do pol osmih zvečer. Manjše skupine so botrovale temu, da nihče ni ostal neopažen in brez dela. Menjavali smo se brezhibno, kot urice! Vsaka dejavnost je imela svojega junaka, izpostavili bomo nekaj iskrih odgovorov, ki so nastale med igrami zaupanja: “če bi lahko bil katerokoli vremensko stanje ali padavina, bi bil SONCE IN DEŽ, ker bi lahko NAREDIL MAVRICO” ali še morda ta: “če bi lahko bila žuželka, bi bila PIKAPOLONICA, ker bi lahko PRINAŠALA SREČO.”
Po večerji je sledil kviz v Snežni dvorani. Sam ambient, ki je ogromen in eleganten ter dobre “sive celice” vedno zbudijo že rahlo utrujene mlade učenjake. Vseh štiriinpetdeset učencev je sodelovalo. Šest skupin po devet učencev: modri, oranžni, zeleni, rumeni, beli in roza. V pravem vzdušju, malo jeze, malo smeha in veliko navijanja so si razdelili prva tri mesta beli, rumeni in roza.
In glej, ura je že devet zvečer, mi pa smo aktivni že šest dobrih ur! Bravo, učenci! Ne boste verjeli, kaj so vprašali, ko smo se v koloni vili proti Brinju: “A zdaj gremo po lučke in na pohod?” Neverjetni učenci, od kod energija. Ne dragi, učenci, sedaj pa zaslužen počitek.
Jutri nas čaka nov, zanimiv dan. Nov pohod, nova spoznanja! LAHKO NOČ, bilo je odlično.
EKIPA ROGLA 2018
Avtor: Marjana Noč | Sep 18, 2018 | OBVESTILA
Dragi sošolci, ki niste z nami, spoštovani starši in učitelji!
»Joj, kako sem jaz danes utrujen«. Res smo utrujeni. Zdravo utrujeni! Ura kaže 21.03, ko smo vstopili v Brinje. Oddahnjeni in polni vtisov. Odlično! Kaj ima dan po novem oseminštirideset ur? No, saj se ni vlekel ta naš prvi dan, samo pester je bil tako, kot da bi dva dni v en dan stiščali.
Sploh ne veste, kako nam lahko zavidate! Potem, ko smo po rahli zamudi drugega avtobusa končno krenili proti cilju, se je vse odvijalo kot v filmu. Rogla nas je sprejela obsijana s soncem, najbolj pa je prijalo to, da nas je pričakal svež zrak. Vroče mariborske ulice smo zamenjali z zeleno oazo.
Malica na travi, poskakovanje sem in tja ter nestrpno pričakovanje, da odložimo prtljago, je vzelo kar uro časa. Veliki kosi prtljage so vlekli za sabo majhne učence, ups, to je narobe svet! Majhni, a zelo močni učenci so vlekli velike kose prtljage kar se da uspešno. Razporeditev po sobah je potekala glasno, a uspešno. Red je prinesel kar nekaj več časa za druženje po sobah, kajti malo pred dvanajsto smo imeli na sporedu sankanje po Zlodejevem. Spet izjemen red, nobene gužve, samo želje po sankanju med drevesi. Fantje so bili skoraj manj pogumni kot dekleta! Ne boste verjeli, ampak prav vsa dekleta so želele divjo vožnjo, nekaj fantov pa je izrazilo željo po elegantno počasnem spustu.
Bravo za prvo kosilo, hitro smo se naučili spretnega samostojnega slalomiranja med dobrotami. Po kosilu samo eno šolsko uro lenarjenja po sobah, potem pa po Škratovi poti na Jurgovo. Čudovito! Energije ni manjkalo, nekateri so tekali naprej pa nazaj, pa še vedno ujeli vsako predavanje o mravljah in drugih prebivalcih gozda. Škrata nam ni uspelo najti, smo se uspeli povzpeti na novo lovsko opazovalnico in se veseli prerivali v škratovi hišici. Ker je sonce ob petih popoldan še vedno prijetno grelo, do večerje pa je bilo še dovolj časa, smo menili, da bi počitek dobro del. Počitek se je spremenil v zdravo tekanje med lesenimi hišicami in lovljenje na bližnjem travniku. Ura in pol brezskrbnega igranja je potrkala na naše želodčke. Lačni smo, joj, kako smo lačni! Samo higiena pred večerjo in potem njam, njam, njam … pize, putke, krompirček, solate, sadje, tortice. Zelo je teknilo. Po večerji je bilo že kar temno, čaka nas še pohod z lučkami. Smo utrujeni? Ne še! Po tekaški poti proti centru Petre Majdič nismo samo hodili, celo prepevali, rapali Žabecedo, joj, od kod energija? No potem pa smo le upočasnili korak, nehote, bolj ko smo se bližali hotelu, bolj elegantno počasen je postajal naš korak. Na koncu še predavanje o zvezdah na čudovito jasnem nebu.
Počasi se je rečica lučk pomikala proti Brinju, pred hotelom še navodila in potem prijetno vrvenje po sobah in hodniku. Vsi pod tuš, tudi kakšne očke smo tuširali, ampak, konec dober, vse dobro! Nekaj obiskov še po sobah, potem vsak na svoje udobno ležišče s svojo niniko. Nekaj pred deseto smo se še objeli, poslali poljubčke v dolino in LAHKO NOČ!
Ekipa Rogla 2018
Avtor: Marjana Noč | Jun 28, 2018 | OBVESTILA
Samo še petek, v soboto pa že odpakiramo domov.
Jokajoče vreme je »odneslo« Peco, kot da je april skočil v junij, saj se ne bo ne more odločiti, koliko časa bo deževalo, koliko časa pa nas bo grelo s sončnimi žarki. Torej je vreme krojilo urnik, odločili so se, da bodo preostala dva dni preživeli v okolici doma, je bolj varno! Bodo pa planinci nagajali vremenu, saj jim nič ne more, ko lahko takoj smuknejo pod varno streho.
Danes so se odvijale aktivnosti v domu in okolici. Jutranja rekreacija na svežem zraku nikoli ne odpade, ker je zjutraj vreme še najbolj prijazno.
Zaslužen zajtrk! Njami! Odhod v telovadnico, čakala je plezalna stena, ponoviti je bilo treba vozlanje, pa še umetnosti so se posvetili.
Umetniški trenutki so bili posvečeni slikanju portreta Perkmandlca! To je nagajivi jamski škrat. Rudarjem, ki se niso lepo obnašali, je skrival orodje, upihnil svečko, … Pridne pa je vedno nagrajeval! S trkanjem po steni je napovedal, kje bodo rudarji našli rudo. Mlade planince bo tudi nagradil. Mi je prišepnil sam Perkmandlc na uho, da je zelo zadovoljen s portreti in da zato vabi v petek v adrenalinski park. Dragi planinci, če vam bo ostal kakšen bonbonček, ga nastavite, Perkmandlc vam bo hvaležen.
Po kosilu igra, uživanje, nihče ni pogrešal računalnika, telefona ali karkoli podobnega. Edini čudoviti zvoki, ki so okoli doma napovedovali, da je vse v najlepšem redu, je bil smeh in zadovoljno in zdravo norenje.
Za večerjo pizza, po pizzi svež zrak, potem pa filmski večer in lahko noč!
Dragi straši, sošolci, učitelji, čeprav se z oglašanjem na šolsko spletno stran danes poslavljamo, ne pomeni, da ne boste izvedeli še kaj zanimivega. Planinsko društvo Matica bo tudi jutri zvečer preko FB pokazali, kako je potekal dan. NAJVEČ PA VAM BODO DOMA POVEDALI VAŠI OTROCI!
Mentorica Bojana Vehovec
Avtor: Marjana Noč | Jun 27, 2018 | OBVESTILA
Danes so si voščili dobro jutro bolj zgodaj! To je zahtevala daljša in napornejša planinska pot, ki so jo kombinirali celo z avtobusom. Kljub temu jutranja rekreacija ne odpade! Tako delajo pravi planinci. Vožnja do Podolševe, potem pa zgodovinska Potočka zijalka in Olševa!!!
Vremenska idila ni bila ravno tista s panoramskih slik Podolševe, enega najvišjih gorskih naselij, kjer stoji tudi cerkev Svetega Duha. Vreme je bilo bolj skisano, zato pa so bili obrazi otrok bolj vedri.
Vsi so se napotili k Potočki zijalki, kraški jami, ki leži visoko nad 1000 m. Zagotovo so se spomnili, da smo tudi v muzeju v Mariboru govorili o najdbah iz Potočke zijalke, ki so prelomnega pomena za vpogled v potek zadnje ledene dobe v Alpah. Če pa so glavice že na počitnicah, se bomo pa jeseni spomnili. Manjša skupina malo starejših mladih planincev se je odpravila celo na vrh Olševe.
Ker vreme res ni bilo prijazno, so morali kaj hitro sestopati. Veter in dežne kaplje so pri sestopu nagajale in mlade planince še bolj utrudile. Tudi kakšna zadnja plat se je ustavila na spolzkem terenu, pa kaj, če so hlače umazane, ko pa je bilo tako lepo sesti na tla in se malo “odpočiti”. Še sreča, da jih je že pričakal avtobus, kjer so olajšano v večini takoj zadremali.
Igra pred domom ni odpadla. To je del zdravega druženja pred večerjo. Večerja je bila odlična, najbolj odlično pa je bilo presenečenje po večerji: VSE NAJBOLJŠE, DRAGI PLANINEC.
Njami, kako je teknila, še bolj »teknil« pa je zagotovo spanec, saj je bil dan dolg in naporen, a lep.
Lahko noč!
Mentorica Bojana Vehovec
