Dobro jutro!
Odljuba dela dolgo. Sicer smo še kar nekaj časa v noč vztrajali, da bi se omrežja umirila in bi priletel še fotografski utrinek petega dne. Novo jutro je le prineslo to, kar smo čakali. Povezava, jupi! Uživajte ob ogledu fotografij petega dne.
Le kaj nam danes pripravlja nebo? Ja, samo od njega smo odvisni, kam nas bo vodila pot. Se slišimo zvečer!
Zadovoljni planinci z Bojano vehovec
Že tretji dan bivanja smo imeli to srečo, da smo užili del lepot Robanove planine. Danes je bil dopoldanski načrt sprehod v čarobno Robanovo dolino še enkrat, tokrat smo ves čas preživeli na planini. Prav prileglo se je, da smo lahko občudovali v miru vse lepote tega kotička Slovenije in se pri hoji nismo kaj dosti namučili, saj ni bilo preveč vzponov in sestopov. Pred kosilom za popoldan še nismo delali posebnih načrtov, saj smo morali počakati, kaj nam namenja nebo. V tem času je žal odšla predčasno domov danes naša mlada planinka Lija. Draga Lija, v domačem okolju se čim prej pozdravi, mi pa bomo vsak dan mislili nate in ti pošiljali zdravilne pozdrave.
Kosilo! Njami, več kot okusno. In zdaj? Nismo še vedeli, da bomo preživeli NAJLEPŠI POPOLDAN. Takole se je odvijalo. Huda poletna nevihta in sonček sta ves čas hkrati tekmovala, kateri je močnejši. To je bil pravi čudež narave! Kljub nevihti, ne bojte se, ni bila nevarna, nismo mogli ostati ravnodušni do narave. V dogovoru s prijaznimi gostitelji smo se odločili, da bomo nekaj sladkih trenutkov kljub dežju preživeli na prostem. Ni moglo biti lepše, čofotali smo po lužah, plesali v dežju, se objemali in ves čas nejeverno pogledovali priprtih oči v nebo, saj se sonce nikakor ni želelo umakniti dežju. Kakšen zdrs po mokri travi, potem pa kar kotaljenje, nalašč! Joj, kako je bilo imenitno! Od veselja smo kričali in na koncu nastavili naše hrbte še masaži drobne toče. Ker nas čakajo še trije dnevi, smo se varno vrnili v hišo! To bi morali videti, kako je kapljalo od nas, ampak naši zlati gostitelji so tudi to razumeli. Prav nič hudih obrazov so nas sprejeli in pomagali, da se nam bodo oblačila posušila. Hvala domačija Zavratnik, da ste tako razumevajoči in ste nam omogočili ples v dežju.
Večerja! Prijala, joj, kako je prijala! Veselje nas je namučilo! Za zaključek dneva smo še potrebovali energijo, ki nam jo je omogočila dobra večerja. Danes smo dan zaključili v jedilnici. Posvetili smo se umetnosti. »Izdali« smo glasilo letošnjega tabora. Pa o glasilu še rečemo kakšno v naslednjih dneh.
Samo nečesa se danes bojimo, da bo šlo samo besedilo naprej, fotografije se slabo nalagajo. Če nam ne uspe, vam jih pošljemo jutri, nekaj pa boste gotovo ujeli tudi na spletni strani Planinskega društva Matica. Do sedaj se je naložila ena sam idilična fotografija, žal. Naj ta šteje za vse, ker je res lepa! Obljubljamo, da bo jutri šlo vse naprej. Počasi se odpravljamo k počitku, čakajo nas nove pustolovščine.
Danes bomo sanjali dež, zagotovo, morda še mnogokrat potem. Nepozabno je bilo, sonce, dež in mi v rajskem kotičku Slovenije.
Lahko noč, dragi starši, objemamo vas skupaj z Bojano Vehovec
Preden začnemo z današnjim dnem, moram omeniti še preteklo noč. Prijetna svežina, ne pa hlad, je pogojevalo spanje pod zvezdami. Joj, kakšna čudovita izkušnja! Kar polovica mladih planincev je sladko zaspala na prostem!
In danes? Danes smo doma, Zavratnikova domačija je zdaj naš dom. Vreme nam je bilo dopoldan še zelo naklonjeno. Po včerajšnjem podvigu so dejavnosti na domačem terenu pravzaprav zelo prijale! Vse je potekalo v mirnem ritmu: rekreacija, okusni obroki in delavnice.
Razdeljeni v skupine smo se preizkušali v orientaciji, v vozlanju, prvi pomoči, v umetniškem izražanju in sproščanju. Popoldan smo še bolj prilagodili vremenu, kar je pomenilo, da se zaradi pogleda v muhasto nebo nismo upali preveč oddaljevati od doma. To se nam je obrestovalo, kajti pozno popoldan nas je pričakovano »obiskala« nevihta. Umaknili smo se v notranje prostore, kljub temu smo uživali.
Pred večerjo smo se posvetili fotografijam, ki so nastale v teh dneh. Po okusnem obroku je sledil še filmski večer. Počasi bomo odsanjali novemu dnevu naproti.
Morda je tudi vreme začutilo, da moramo po včerajšnjem podvigu malo počiti in nabrati energijo za peti dan tabora. Zagotovo nas čaka spet kaj zanimivega.
Torej lahko noč čisto navaden, krasen dan!
Bojana Vehovec z mladimi planinci in vodniki
Noro lepo, naporno, ampak kapo dol, mladi planinci! Danes ste se izkazali. Vse, kar se je danes dogajalo, je naj, najboljši mladi planinci, najlepši kotički, naj … Začeli smo dan z naj in končali z naj!
Logarska dolina in Robanov kot spadata med najlepše alpske doline. Iz Logarske doline nas je danes pot vodila v Robanov kot. Do tja smo se peljali z večjim avtobusom. Naš načrt za danes: z manjšim busom do različnih izhodišč.
Cilj je dobesedno in preneseno visok – Strelovec 1763 m! Opa, to pa smo že bližje dvatisočaku. Najstarejši in najmočnejši so šli v planinski stan pod Utami – zopet presežnik za ta lepi konec. Planina pod Utami je namreč eden najbolj idiličnih kotičkov naših gora. Pot je za nas zahtevna, nekaj zdrave treme je prisotne, ampak ob vsakem počitku in pogledu kamorkoli, se oči napijejo lepote in človek v trenutku pozabi na utrujenost.
Da smo bili kos vsem pohodnim naporom, se je bilo treba okrepčati. Kosilo nas je čakalo na Koči na Klemenči jami. Ko se je telo okrepilo, so se zopet oči napile lepot. Od koče je čudovit razgled na vrhove in ostenja nad Logarsko dolino. Na jugu nam oko doseže tudi mogočno Ojstrico, 2350 m visoko goro, z značilnim piramidastim vrhom. Saj je vse tako zelo lepo in mogočno, da bi lahko pisal roman o vsakem kotičku, pa naj posebej omenimo le še, da je v bližini koče najdebelejši macesen v Sloveniji! Zopet nekaj na »naj«!
Sestop v Logarsko dolino tudi ni bil tako zelo enostaven, toda mladi planinci so zmogli tudi to. Gor in dol, valovito kot nežno razburkano morje, smo danes prevalovili najlepši alpski dolini!
Polni svežih vtisov, morda tudi kakšnega žulja, ampak nihče ni »jamral«, je bilo prelepo, se vračamo k Zavratnikovi domačiji. Saj ne vem, a je še lahko lepše kot je bilo danes.
Spanec nas bo vzel ob vtisih današnjega dne in v sladkem pričakovanju, kaj bo jutri.
V imenu očaranih mladih planincev pošiljam pozdrave, Bojana Vehovec
Dobro jutro, dober večer ali kar dober dan starši. Pri nas je še vedno lep dan, čeprav je že zelo dober del za nami.
Noč smo prestali in prespali. Tudi sanjati ni bilo kaj dosti časa, saj smo že pred sedmo zjutraj razgibali telo, potem nas je že čakal zajtrk. Da je bil okusen, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Avtobus že čaka! Zadnje priprave po skupinah, imamo vsi pijačo, priboljške, rezervna oblačila, so čevlji dobro zavezani?! Vse je treba pregledati. Dan bo dolg, zato so nam »za na pot« pripravili okusno kosilo.
Ja, mali in veliki planinci smo danes namenjeni na Veliko planino. Do startnega mesta smo se odpeljali z avtobusom. Potem pa na pohod! Čudovita narava, planina kot iz pravljice, zraven pa še veliko naravnih in etnoloških zanimivosti.
Dragi starši, največ vam bodo povedale fotografije, bili smo tako pridni, da so še nežni metuljčki sedali po naši glavah.
Kosilo za na pot je bilo odlično, počitek je več kot prijal. Vsi nismo šli na vrh , ne nazadnje je bila okolice koče tako lepa, da nam nekaterim ni bilo težko ostati kar tam.
Čeprav je bila hoja naporna, je bilo na zalogi še dovolj energije za kakšno norijo. Niti pomislili nismo, da se ne bi kotalili po bregu. Ste že pozabili, kako imenitno je to? No, manj imenitno je bilo enemu našemu vrlemu fantiču, ki ga je med kotaljenjem presenetil ogromen kravjek. A ne veste kaj je to?! Potem pa le pobrskajte, če ne najdete, vam povemo doma. Težavo smo takoj rešili, jih nadomestili s svežimi oblačili in se dalje veselili.
Samo še pohod do avtobusa, ki nas je popeljal do naše kmetije Zavratnik. Zdaj pa se uredimo, večerjamo, še kaj poklepetamo in zasanjamo v novi dan.
V imenu vseh osvežene pozdrave pošilja Bojana Vehovec
