ROGLA 2. DAN

ROGLA 2. DAN

Dober večer ali dobro jutro, karkoli, dan je bil poln in odličen!

Sreda je že! Kar proti polosmi že gre! Prvi pogled je bil namenjen v nebo, ki je bilo v večini jasno, sonce pa kar radodarno.

Ob pol osmih (nekateri pa so bili pokonci že mnogo prej) smo iz postelj pregnale še zadnje zaspance. Deset minut je bilo dovolj, da pospravimo sobe, kajti potem sledi jutranja rekreacija. Sveže temperature niso bile ovira, da so nekateri fantje pogumno oblekli kar kratke hlače.

Med rekreacijo sta dežurni učiteljici ocenjevali sobe. Nič kaj navdušeni niso bili nekateri nad »ocenami«. Saj nista bili strogi, če postelja ni bila pospravljena »na črto«, le žalostni, ker sta se spotikali med čevlji, copati, kosi oblačil, ki so bili »začinjeni« z ostanki čipsov in drugih priboljškov. Bodo popravili umetniški vtis jutri zjutraj!

Zajtrk mora biti obilen in dober. Energijo potrebujemo za pohod do čudovitih Lovrenških jezer. Pred hotelom nas je čakal danes vodnik Janko in razložil, da imamo srečo, ker se popoldan obeta dež. Nismo mu verjeli, saj je bilo nebo zelo obetavno. Gremo na pot!

Bravo, tretješolci, pot sicer ni zahtevna, je pa vendar naporna, malo gor, malo dol, veliko počitkov in napitkov, pa pomoč pri nošenju nahrbtnikov. Pogled na cilju omili vse. Nekateri so to naravno lepoto že poznali, tisti, ki so bili danes prvič na Lovrenških jezerih, pa se kar niso mogli naužiti lepot.

Pot nazaj bi bila čisto običajna, če ne bi »srečali« os, ki so manj tipične za ta konec in to višino. Dragi starši, konec dober, vse dobro! Predrzne, a na srečo lene osice so popikale najbolj učiteljico Majo in vodnika Janka, trije učenci so tudi bili deležni osjega cepiva. Ni prijetno, na srečo pa tudi ne nevarno. Seveda nihče ni bil navdušen nad srečanjem, smo se pa že uro kasneje manj prijetnemu dogodku smejali. A zakaj? Ja, nekateri so dokazali, da bi lahko odtekli rekord v jesenskem krosu in si prislužili zlate medalje! Razumljivo, da so se prestrašili in zato pozabili, da je bolje mirovati. Ampak, kot smo že omenili, dokazali so, da bi lahko še enkrat prehodili dolgo pot, saj jih je učiteljica Marjana komaj ujela in jim dopovedala, da ni več potrebno tako noro drveti proti hotelu. Vodnik je pohvalil čas prihoda, saj smo si zaradi nepotrebnega teka »prišparali« vsaj petnajst minut. In kaj smo se naučili iz dogodka? Upoštevaj navodila vodnika dosledno!

Kosilo je prijalo, počitek še bolj, vodnik pa je imel znova prav, ker je rekel, da bo popoldan deževalo. Toda danes popoldan dež za nas ni bil nobena ovira. Imeli smo aktivnosti v hotelskih prostorih. Razdeljeni v tri enakovredne skupine smo uživali v bazenu, veliki telovadnici in konferenčni sobi. Da je bilo najverjetneje najbolj zabavno v bazenu in v več kot ogromni telovadnici, ni potrebno posebej poudarjati. Toda tudi v prijetni konferenčni sobi ni bilo slabo. Šola bi bila pa res potem čisto brezvezna šala, če ne bi imeli vsaj približne urice pouka, mar ne?! Dokazali so učenci, da kar dobro poznajo drevesa, gozdove, podrast … bravo.

Po vseh aktivnostih smo se ponovno vsi skupaj srečali v jedilnici na večerji. Malo bolj živahna večerja ni nikogar motila, saj so očitno zelo navajeni, da smo ves čas skupaj in ker so se kakšno minuto manj videli, so si imeli mnogo za povedati.

Tako vsi skupaj smo se potem toplo oblekli in obuli ter se odpravili na težko pričakovani pohod z lučkami. Tema in nižje temperature so pregnale ves mrčes, iz otroških glav pa strah, da nas ne pohodi kakšna »huda mravljica«. Čarobni ples snopov lučk je razblinil vsako tesnobo. Na nebu sicer nismo opazili zvezd, pa se kljub temu ne bojimo, da bi jutri deževalo. Vremenska napoved za naslednja dva dni kaže sonček, mi pa že načrtujemo aktivnosti na prostem.

Kaj lepega je še danes, morda najlepšega! So nekatere popikale osice, so nekateri ob kakšni nerodnosti popraskali koleno ali dlan, niti enkrat pa niso tekle solzice za domom.  Oh, ja, saj vas imajo radi, pa še kako, toda postali so mali odrasli in vedo, da je treba uživati povsod. Veseli, navihani, polni energije, kaj nas čaka jutri se odpravljajo k počitku.

Danes samo še »lahko noč, umiti zobki«, jutri je zadnji večer in disco! Težko ga pričakujejo.

Objem vseh otrok in pozdrav ekipe Rogla 2019

 

ROGLA 1.DAN – V SLIKI

Dolgujemo še nekaj včerajšnjih utrinkov, ko nam je tehnika zatajila. Vse od odhoda proti Rogli, da prve jasnine na nebu in … zdaj pa je tu že sreda!

ROGLA 1. DAN

Pozdrav vsem v dolino! Preden vstavimo naš dan, se moramo opravičiti, ker bo danes zaradi tehničnih težav žal priložena samo ena fotografija. Zadevo bomo rešili in prvi dan že kako spravili tudi v sliko. Trudile smo se, da bo vsaj beseda dovolj živa in si boste po svoje predstavljali še “sliko”. Od jutri dalje pa, obljubimo, v besedi in sliki!!! Torej takole je bilo!

Včasih res ni treba prav veliko, da jutro postane drugačno, samo avtobus mora imeti zamudo, pa se že vse postavi na glavo! No, saj ni bilo tako strašne zamude, naselil se je le majhen strah, da šola v naravi odpade!  To pa že ne gre, saj bo pripeljal! So rekli čez minuto, pa je minuta »mlade dobila«, nam pa je prišlo na pamet, da bomo letos pri matematiki lahko učili, da ima minuta kar večkrat po šestdeset sekund! Oh, kako zanimivo!

Prijazna šoferja sta začarala zamudo v pravo zabavo, saj je prvi avtobus vozil bolj počasi, drugi avtobus pa je ob ustreznih omejitvah bolj »hitel« in, ne boste verjeli, na Rogli smo »pristali« hkrati!!!

To je bila že druga dobra zadeva, pa ura še deset ni odbila. In kaj je bila prva? Nebo, pogled v nebo, ki v Mariboru ni kaj prida obetalo! Po poti so se namreč začeli trgati oblaki in koščki modrine so vztrajali na nebu vse do vrha. Sonce nas sicer ni kaj prida objemalo, je bilo pa toliko vedro, da smo ob prihodu najprej brez težav malicali kar na prostem.

Razporeditev po Brinju ni povzročala težav, saj smo že šoli poskrbeli za to, kdo bo s kom bival. Po namestitvah so prve skupine že odšle na sankališče.  Čakajoči na zlodejsko vožnjo po Zlodejevem pa so med tem na pripravljali predstavitvene plakate za sobe.

V času sankanja nas je sonce malo bolj pogumno pozdravljalo, veter je odpihnil meglice, tako da smo pod jasnim nebom v divjih ritmih drveli po tirnicah. Učiteljice smo dobile pohvalo od učencev, da odlično in po njihovih navodilih dovolj divjamo. So pa otroci odlični matematiki, čeprav šele seštevamo in odštevamo do 100, so za čisto petico delili in množili ter pravilno takoj ugotovili, da se bo vsaka skoraj dvajsetkrat peljala! Opazke, da smo lahko važičke, ker se tolikokrat peljemo, pa smo preslišale! Če moraš dvajsetkrat zaporedoma vražje drveti, res nismo posebne važičke, hahaha!

Kosilo – naše prvo nežno slalomiranje med dobrotami!  Odlično so(smo) to izpeljali. Zadovoljni in siti odhajamo počivat, saj nas potem čaka pohod!

Počitek je bil zelo živahen. Treba je bilo opraviti obiske med prijatelji, pa seveda pregledati, če slučajno nima kdo boljše sobe! Potrditev, da smo vsi deležni enake »postrežbe«, je zadovoljila tudi najbolj radovedne.

Ob treh popoldan se spet štejemo pred hotelom. Čaka nas vodnik Matjaž, da nas popelje po Škratovi poti do Jurgovega in nazaj.

Danes pa je res vse bolj bajeslovnega značaja. Če smo prej zlodejsko divje hiteli, zdaj počasneje iščemo škrate. Ob vseh pravljičnih bitjih pa na vsaki postaji prisluhnemo našemu vodiču, ki nam razkriva pohorske pravljične in naravne skrivnosti. Čebele, mravlje, rastline, joj, so rekli nekateri, da ne bo šlo vse v glavo. Brez skrbi, saj bomo vse ponovili.

Pohod smo zaključili po dobrih dveh urah hoje navzdol in navzgor. Kaj si zaslužijo pridni učenci?  Nagrado vendar! Sledi igranje v čudoviti leseni pohorski vasici. Sprostiti pa se je že potrebno, saj nas po večerji čaka kviz Sive celice.

Utrujenost se prvi dan prav potihoma giblje okoli nas, nekateri bi že kar spali. Pa malo strahu se je že tudi naselilo, da brez mamice in atija ne bo šlo. Ampak veseli obrazi na večerji in pretirana živahnost so očitno potisnili na stran utrujenost in domotožje. Saj ne pravijo zastonj, da »je lakota hujša kot domotožje«!

Kviz v snežni dvorani! Žrebanje skupin in že tekmujemo. V finalu so se borili temno zeleni in svetlo modri. V napetem, kot na ponedeljkovi odbojkarski tekmi, so v  dodatnem krogu zmagali svetlo modri! Bravo zmagovalci, čestitke vsem levjesrčnim borcem.

Zdaj pa gremo, higiena, objemi, poljubčki, dodatno umivanje očk z najlepšimi kristalčki in zaspimo. Ura je 22.00, ugasnejo še zadnje luči, nočni mir se je počasi prikradel v Brinje. Prav potiho še tu in tam koga objamemo  in »pospravimo« kristalčke. Pred tem pa še vsem povemo tisto znano pesmico, velja tudi za dečke!

Jaz sem pa pogumna punčka,

se ničesar ne bojim,

v sobo stopim, luč ugasim,

zraven pa še zamižim.

In si mislim: naj le pride,

oj, ta strahoviti strah,

pa prišel ni še nikoli,

ker ga pred menoj je strah

Še malo, pa bo polnoč  Dragi starši, sestrice, bratci, babice, dedki, tete, strici, vsem, ki čakate zaželimo lahko noč. Če vas je ujel spanec, pa dobro jutro.

Pozdravlja vas ekipa ŠVN Rogla 2019

 

PLANINSKI TABOR LOGARSKA DOLINA, 7. DAN

Danes je drugačen dan. Drugačen zato, ker učiteljica Bojana ne more poročati in fotografirati. Žal je zbolela, zato bodo podatki bolj skope narave.

Ampak, tako pač je! Tudi učiteljice smejo zboleti, ali ne? Učiteljica ni ostala sama v postelji, nekaj otrok ji je delalo družbo do prihoda enega izmed vodnikov. Potem je žal morala odpotovati v domačo nego, tako kot pred dobrim dnevom Lija. Na srečo so otroci super in zdravi, imamo pa tudi dovolj vodnikov, ki dobro poznajo naše otroke in jih bodo zadnjih štiriindvajset ur oni varovali pod svojo perutko. Otroci jih imajo neizmerno radi in zato se zraven njih varno počutijo.

Žal ne bo fotografij, ki bil jih sicer naredila učiteljica Bojana, zato priložim po nasvetu nekaj s spleta, ostale si boste, dragi straši, ogledali s spleta planinskega društva Matica.

Današnji dan je bil namenjen pohodu na Okrešelj. Pot je najprej vodila mimo enega najvišjih slovenskih slapov, slapa Rinka. Savinja, ki izvira višje pod Okrešljem, v tem slapu pada preko skalnega roba več kot 90 metrov globoko.

Tik ob slapu je znana postojanka Orlovo gnezdo, kjer se lahko okrepčaš. Od tam so nadaljevali pot proti koči na Okrešlju, kjer so imeli tudi kosilo.

Okoli četrte popoldan so naši otroci zopet na Zavratnikovi domačiji.

Danes pakiramo!!! Bilo je čudovito, še bolj čudovito vas bo jutri objeti, dragi starši. Učiteljica Bojana sporoča, da bodo najverjetneje krenili kot so se dogovorili, okoli 10.00. Sicer pa, vse bo na straneh Planinskega društva Matica.

Na svidenje drugo leto, dragi mladi planinci! Hvala Planinskemu društvu Matica in vsem zlatim vodnikom.

Lahko noč in sladke sanje tudi vam, starši. Jutri se vidimo!

V imenu Bojane Vehovec in vseh ostalih en topel objem!

PLANINSKI TABOR LOGARSKA DOLINA, 6. DAN

Danes smo bili zelo delovni. Tudi nebo! Oblaki so se kar naprej podili  in niso dovolili soncu na plan. Čeprav nismo prav planinarili, smo bili pravi planinci!  Ostajali smo v okolici doma in utrjevali planinske veščine, ki so še kako potrebne, da  ne zaidemo.

Dopoldan smo imeli teorijo. Mize so bile polne barvic, svinčnikov , papirja, literature, kompasov. Tudi zabavnih iger, da ne bo pomote! Proučevali smo zemljevide, določevali strani neba. Na vozlanje nismo pozabili. Dober planinec mora znati dobre vozle delati. Skratka, temeljito smo se pripravljali na popoldansko tekmovanje v orientaciji. Čisto prava šola v naravi.

Oj, čas kosila! Danes pa je bilo ne samo dobro, ampak vrhunsko. Danes so nam k cvrtju pripravili pommes frites. Ne bi bilo to kaj posebnega, če ga nam ne bi pripravili kar 14 kg!!! Ne boste verjeli, kljub temu ga je zmanjkalo!

Malo počitka po tako našem kosilu je bilo potrebno! Soncu je popoldan končno uspelo, da nas pozdravi. Omogočilo nam je, da smo se pripravili  na tekmovanje v orientaciji. Tako kot so se dopoldan podili oblaki, smo se popoldan mi, vendar s ciljem in bolj urejeno, v okolici doma. Tekmovanje je uspelo. Vsi smo zmagovalci.

Jutri je nov dan, joj, samo še jutri prespimo! Jutri nas čaka pohod. Načrt – Okrešelj. Vsi ne bomo ubrali iste poti. Sicer pa, to je jutri. Se javimo in poročamo.

Zdaj pa lahko noč in sladko zasanjajmo v nov dan.

Dobro orientiani planinci z Bojano Vehovec