ČE HOČEŠ BITI LJUBLJEN, LJUBI IN BODI LJUBEZNI VREDEN.
Benjamin Franklin, ameriški pisatelj
Povem vam čudovito pripoved o mladi siroti, ki ni imela družine in nikogar, ki bi jo imel rad. Nekega dne, ko je čutila še posebno žalost in osamljenost, je šla čez travnik, kjer je opazila metulja, ki je bil ujet med trnje. Bolj ko se je metulj otepal, da bi se osvobodil, globlje so se zasajali trni v njegovo krhko telo. Sirotica je previdno rešila metulja. Namesto da bi odletel, se je metuljček spremenil v lepo vilo. Deklica si je nejeverno pomela oči.
Dobra vila je rekla deklici: »Za čudovito prijaznost ti izpolnim katero koli željo.«
Deklica je malo pomislila in potem rekla: »Rada bi bila srečna.«
Vila je rekla: »Prav,« se sklonila k deklici in ji nekaj zašepetala v uho. Potem je dobra vila izginila.
Ko je deklica rasla, ni bil nihče v deželi tako srečen kot ona. Vsi so jo spraševali za skrivnost njene sreče. Samo nasmehnila se je in rekla: »Skrivnost moje sreče je, da sem poslušala dobro vilo, ko sem bila majhna.«
Ko je bila že zelo stara so se okoli nje zbrali sosedje, ki so se bali, da bo njena pravljična skrivnost o sreči umrla z njo.
»Prosimo, povej nam….Povej nam, kaj je rekla dobra vila.«
Ljubka stara ženička se je preprosto nasmehnila in rekla: »Povedala mi je, da me vsak, ne glede na to, kako varnega se počuti, ali je star ali mlad, bogat ali reven, potrebuje.«
(odlomek iz knjige KURJA juhica za najstniško dušo. Tržič: Učila, 1997.) Knjigo si lahko izposodite tudi v šolski knjižnici.
Vem, da je v tem času prav poseben izziv razmišljati pozitivno, ker smo zasuti z negativnimi novicami…pa vendar… zaupanje in radost do življenja krepita naše telo. Zato – usmerite misli v to, kar si želite, v to kar je, v hvaležnost za vse dobro, kar imamo na dosegu roke. Ne pozabite, da potrebujemo drug drugega in da je sreča v majhnih stvareh, toplih ljudeh, stisnjenih dlaneh….pa še čem. To poiščite sami. Poiščite topel objem v krogu svoje družine in prijateljev. Pogrešam vas.
Vaša knjižničarka
