… naslov sem si izposodila kar pri Ivani Kobilci. 
Njena dela smo spoznavali v Narodni galeriji. Razstava je zanimivo postavljena. Spremljali smo slikarkino ustvarjalno pot, od začetkov, preko ustvarjanja posameznih motivov, do zrelih del. Dobili smo uvid v življenjska obdobja in kako se dogodki iz osebnega življenja slikarke in vpliv mest v katerih je bivala odražajo na njenih slikah.
Učenke in učenci so se na obisk razstave pripravljali že nekaj časa. Zato so že nestrpno pričakovali ogled “v živo”, saj vtis slike v naravni velikosti težko primerjamo z reprodukcijo.
Slika “Slovenija se klanja Ljubljani” (spodaj) je iz časa, ko je umetnica delovala in živela v Sarajevu.
Z zanimanjem in navdušenjem smo si ogledali tudi slike impresionistov.
Slovenski impresionisti: Grohar, Jakopič, Jama, Sternen
Prav tako slike iz obdobja slovenskega bidermajerja.
Vse navduši tudi interjer Narodne galerije, ki prenovljena ponosno praznuje 100 obletnico delovanja.Vzklikamo ji, še na mnoga umetnostno bogata leta.
V atriju Narodne galerije, je udeleženka sobotne šole povedala domala vse o izvedeli Robbovega vodnjaka. Kopijo Robbovega vodnjaka smo obiskali na Mestnem trgu. Učenci so nato risali detajl ali vodnjak po opazovanju.
O Plečnikovem preoblikovanju stavb in mostov v Ljubljani, v času njegovega delovanja, priča izjemna zapuščina, ki je naše glavno mesto zelo obogatila, smo si ogledali med sprehodom.
Plečnik je podobo mesta preoblikoval na novo, glede na vodno ter kopensko os. Lotil se je vrste ključnih mestnih stavb ter prenove številnih že obstoječih.
Med njegova najboljša dela se uvrščajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, ureditev bregov Ljubljanice, še posebej Tromostovje in Čevljarski most, osrednja mestna tržnica, Poletno gledališče Križanke, stadion za Bežigradom, kompleks mrliških vežic na pokopališču Žale ter Cerkev Sv. Mihaela na barju.
Jakopičevo sprehajališče smo obiskali med prvimi jutranjimi obiskovalci, skupaj s pogosto jutranjo meglo. Tam so nas pričakale reprodukcije najbolj zanimivih sklik Narodne galerije.
Ne preseneča, da je Plečnikova Ljubljana se kot svojevrstna urbanistična posebnost uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja.
Ob vrnitvi smo se iz mestnega središča peljali in si ogledali še Plečnikove Žale.
Sobotna šola, ki se nam je trajno vtisnila v spomin, odslej del nas, ostaja z nami.
Pohvalne besede ste slišali v Narodni galeriji, namenila sem vam jih ob vrnitvi in naj bodo slišane tudi zdaj!
Organizirala in vodila Janja Tomažič
