Vse je enkrat prvič!!!
Jutra na Rogli – razvajanje v soncu. Jupi! Lep dan se obeta. Rekreacija, ocenjevanje sob, priprava za na pot, zajtrk se odvijajo kot po tekočem traku. Takoj po zajtrku gremo do Koče na Pesku, natančneje na ranč Kaja in Grom. Čakata nas ga. Darja in g. Andrej, ki nas vsakokrat očarata z življenjem v naravi.
Manj kot tri kilometre dolga, zelo lahka pot skozi gozd je zanimiva, odtenki zelene barve se prelivajo med sabo, sonce ob poti in na jasah je toplo, nič se nam ne mudi. Kako krasno, na obeh straneh poti so nas večkrat pozdravljale čudovite rdeče mušnice, škoda, da so tako strupene. Jurčke, ki so tako slastni, so gobarji že pobrali. Kljub temu je učiteljica Nataša in nekaj učencev našlo nekaj jurčkov. Pravo veselje! Najprej sta nas prisrčno pozdravila ga. Darja in g. Andrej, potem pa presenečenje! Še nekdo nam maha, joj, kako podobna je gospa, ki maha, naši ravnateljici. Pa saj to je ravnateljica, joj, pa še pomočnik! Ja, ga. Katja Pregl in g. Dušan Čerček sta nas res presenetila in še celo škatlo sladkarij sta prinesla. Uvod našega druženja sta preživela z nami, potem pa spet nazaj v dolino. Mi pa na carkljanje s konjem, jahanje, predavanje, … Jahanje na Valentinčku le ni tako enostavno, g. Andrej, ki je mojster jahalne šole, je spretno vodil učence in jih učil osnovnih veščin, ga. Darja pa je z največjo ljubeznijo učencem predstavila, kako božanski občutek je, ko se carkljaš s konjem. Po vseh dejavnostih, nakupu razglednic in anekdot o življenju na ranču, se je kakor dežnik kar naenkrat razprl nad jaso, kjer je Koča na Pesku, velik črn oblak. Pohitimo proti jasnini, proti hotelu Planja, čeprav dež ni napovedan.
Pa je prišel tisti rek »vse je enkrat prvič«! Začelo je liti na vso moč, za nami pa že tretjina poti. Nazaj ne gremo, ker ni nevihta z grmenjem in strelami, se strnemo v varno zavetje gostih smrekovih vej v upanju, da bo to hitro mimo! Učenci so prav čudoviti, to je carsko, rečejo, kako čudovit občutek, pa kako zanimivo! Po poti so se začeli zlivati majhni potočki, nič ne kaže, da bo prenehalo. Pogum in carsko, kako je zanimivo, ko dežuje, vsi pa brez dežnika, nas je prepričalo, da bomo pot nadaljevali pač po dežju. V dolgoletni karieri Rogle nam je vreme velikokrat nagajalo, nikoli pa namočilo! Danes pa nas je in to pošteno. Pa še to je postalo carsko, da smo ob prihodu v Brinje pred sobo odmetavali mokra oblačila in pod topel tuš! Kdo se pa še tušira po tušu? Mi, tretješolci, najprej na prostem, potem v kopalnici! Suha oblačila, suhi lasje, pokrivalo na glavo in smuk na pozno, ne pa prepozno kosilo. Najprej vroča goveja ali paradižnikova juha, da nas še dodatno ogreje, čeprav nas sploh ni zeblo. Danes je še v jedilnici drugače in zanimivo, med nami je sto petdeset reševalcev, zdravnikov, gasilcev, vojakov, ki se usposabljajo in tekmujejo. Privoščili smo si »dolgo« kosilo in klepet z reševalci, namenili smo si tudi dolg počitek. Znova je posijalo sonce in med počitkom smo pripravili razstavo mokrih oblačil. Žal se ne bodo posušila, so se pa odtekla! Jih bomo jutri že kako spakirali. Sušili smo tudi razglednice in knjige. Mokre razglednice in knjige so edina škoda današnjega dne, pohod po dežju pa bo zagotovo nepozabna izkušnja.
Dopoldanski nepričakovani dež je narekoval drugačen popoldan. Mokra igrišča niso bila uporabna, zato so nam ponudili veliko telovadnico. Do večerje smo migali pod taktirko našega športnika Matjaža.
Ves čas pa se je stopnjevalo vznemirjenje, da po večerji gremo na stilsko preobrazbo. Čaka nas DISCO. Sicer smo bili v drugem prostoru kot vsa leta do zdaj, toda ples in petje nista bila nič manj ognjevita. Bravo tretješolci, vedno znova dokažete, koliko energije je v vas. Vedno znova prijetno presenečate. Morda smo bile učiteljice že malo utrujene, toda glej jih, kako plešejo in pojejo. Dajmo še me. Športnik Matjaž je postal DJ, me pa smo z učenci plesale in prepevale vse do konca. Danes je dan daljši in lepši. Zadnja pesem, Adi Smolar, Jaz ne grem v šolo, ne ne grem v šolo, jaz bom kar na Rogli ostal!!!
Nekaj pred deseto smo komaj odplesali proti Brinju, saj je jutri pred nami še skoraj cel dan aktivnosti. Danes nismo bile preveč stroge, edina zahteva so bili čisti zobki in poljubček za dolge in sladke sanje.
Jutri pa domov. Kot vedno, prihajamo predvidoma ob 17.00. Kakorkoli je lepo, komaj čakamo, da vas vidimo! Dragi starši, poročilo za jutri pa v živo, od vaših zlatih otrok! Fotografirale še bomo, pa morda te skupaj kdaj v tem šolskem letu pogledamo.
Lahko noč, skoraj dobro jutro!
EKIPA ROGLA 2018
