Če bi stopnjevali pridevnik močni, bi bilo tako: MOČNI, BOLJ MOČNI, TRETJEŠOLCI! Danes smo dokazali, da zmoremo vse in še več. Naš drugi dan bivanja v ŠVN, je običajno najbolj delaven: najdaljši pohod dopoldan, štiri menjajoče dejavnosti popoldan, zvečer pa še kviz. Dejanosti se ponavljajo, učenci pa ne. Vsako leto prinese nekaj novega in pestrega, lepega in nepozabnega.
Kakšno jutro nas je zbudilo, čarobno sončno in toplo! Sončni žarki so imeli že tako prijetno moč, da smo kar v kratkih rokavih opravili jutranjo rekreacijo. V času rekreacije sta učiteljici Maja in Bojana ocenjevali sobe. Saj ni tako pomembno, kdo je kaj dobil, pomembno je, da sta padli najnižja šestka, pa tudi najvišja ocena, čista desetica! Ko so prisopihali z rekreacije, je bilo okoli oglasnega prostora veliko radovednih glav, eni so poskakovali od sreče, eni pa so si zadali, da bo jutri bolje.
Po zajtrku nas je pred recepcijo čakal vodič za najdaljši pohod. Pohod na Lovrenška jezera je za učence lep podvig, saj pot sicer ni naporna, je pa kar dolga za mlade pohodnike in če ne poslušajo navodila, kolona postaja vedno daljša, čas pa ni več na naši strani. Dober vodič nas priganja in ko se začnemo vzpenjati po lesenih deskah navkreber, vemo, da je cilj tik pred vrati. Lepote Lovrenških jezer še tako nezainteresiranega pohodnika navdušijo. Ko smo posedli in prisluhnili predavanju, ni bilo treba miriti mladih poslušalcev. Pod stolpom je sledila osvežitev z jabolki in napolnili smo energijo s sladkorčki. Nad tisoč metri ni greh jesti sladkarij, saj so zvečer zobki umiti. Pot nazaj pa ni bila več “dolga”, saj je posebna energija spodbujala, da smo nazaj prišli veliko prej kot tja!
Kosilo, počitek, potem pa delo. Nismo se mogli dogovoriti, kdo bo prej plaval, kdo športal, kdo bil naravoslovec in kdo bi se rad krepil v igrah zaupanja. Žreb je določil vrstni red in potem smo več kot marljivo delali od treh popoldan pa vse do pol osmih zvečer. Manjše skupine so botrovale temu, da nihče ni ostal neopažen in brez dela. Menjavali smo se brezhibno, kot urice! Vsaka dejavnost je imela svojega junaka, izpostavili bomo nekaj iskrih odgovorov, ki so nastale med igrami zaupanja: “če bi lahko bil katerokoli vremensko stanje ali padavina, bi bil SONCE IN DEŽ, ker bi lahko NAREDIL MAVRICO” ali še morda ta: “če bi lahko bila žuželka, bi bila PIKAPOLONICA, ker bi lahko PRINAŠALA SREČO.”
Po večerji je sledil kviz v Snežni dvorani. Sam ambient, ki je ogromen in eleganten ter dobre “sive celice” vedno zbudijo že rahlo utrujene mlade učenjake. Vseh štiriinpetdeset učencev je sodelovalo. Šest skupin po devet učencev: modri, oranžni, zeleni, rumeni, beli in roza. V pravem vzdušju, malo jeze, malo smeha in veliko navijanja so si razdelili prva tri mesta beli, rumeni in roza.
In glej, ura je že devet zvečer, mi pa smo aktivni že šest dobrih ur! Bravo, učenci! Ne boste verjeli, kaj so vprašali, ko smo se v koloni vili proti Brinju: “A zdaj gremo po lučke in na pohod?” Neverjetni učenci, od kod energija. Ne dragi, učenci, sedaj pa zaslužen počitek.
Jutri nas čaka nov, zanimiv dan. Nov pohod, nova spoznanja! LAHKO NOČ, bilo je odlično.
EKIPA ROGLA 2018
