Danes so si voščili dobro jutro bolj zgodaj! To je zahtevala daljša in napornejša planinska pot, ki so jo kombinirali celo z avtobusom. Kljub temu jutranja rekreacija ne odpade! Tako delajo pravi planinci. Vožnja do Podolševe, potem pa zgodovinska Potočka zijalka in Olševa!!!
Vremenska idila ni bila ravno tista s panoramskih slik Podolševe, enega najvišjih gorskih naselij, kjer stoji tudi cerkev Svetega Duha. Vreme je bilo bolj skisano, zato pa so bili obrazi otrok bolj vedri.
Vsi so se napotili k Potočki zijalki, kraški jami, ki leži visoko nad 1000 m. Zagotovo so se spomnili, da smo tudi v muzeju v Mariboru govorili o najdbah iz Potočke zijalke, ki so prelomnega pomena za vpogled v potek zadnje ledene dobe v Alpah. Če pa so glavice že na počitnicah, se bomo pa jeseni spomnili. Manjša skupina malo starejših mladih planincev se je odpravila celo na vrh Olševe.
Ker vreme res ni bilo prijazno, so morali kaj hitro sestopati. Veter in dežne kaplje so pri sestopu nagajale in mlade planince še bolj utrudile. Tudi kakšna zadnja plat se je ustavila na spolzkem terenu, pa kaj, če so hlače umazane, ko pa je bilo tako lepo sesti na tla in se malo “odpočiti”. Še sreča, da jih je že pričakal avtobus, kjer so olajšano v večini takoj zadremali.
Igra pred domom ni odpadla. To je del zdravega druženja pred večerjo. Večerja je bila odlična, najbolj odlično pa je bilo presenečenje po večerji: VSE NAJBOLJŠE, DRAGI PLANINEC.
Njami, kako je teknila, še bolj »teknil« pa je zagotovo spanec, saj je bil dan dolg in naporen, a lep.
Lahko noč!
Mentorica Bojana Vehovec
