Dež je zbudil planince. »Kaj pa zdaj«, so bili otroci prestrašeni! Nič hudega, dom in okolica nudita mnogo možnosti, da tudi, ko zunaj dežek lije, učencem ne zmanjka dela. Spretni vodniki jim pomagajo plezati po varni plezalni steni, učijo jih vozlati, skratka zaposlijo jih tako učinkovito, da je užitek gledati mlade planince, ko delajo kot mravljice.
Popoldan je le začelo postajati »svetleje«, kapljice so bile vedno redkejše in glej ga, sončka!!! Pri hoji niso vedno vsi enako hitri, so pa kar se da hitro pripravili nahrbtnike. Odločitev je padla, da je še dovolj časa, da se odpravijo na kočo na Pikovem. Čeprav od tam ni bilo takšnega razgleda kot z Uršlje gore, kjer se oko napije lepote, smo kljub temu uzrli skozi razredčene krošnje in čistine posamezne delčke čudovite koroške pokrajine.
Večerja in lahko noč, mladi planinci.
Pozdrav, mentorica Bojana Vehovec
