Že tretji dan bivanja smo imeli to srečo, da smo užili del lepot Robanove planine. Danes je bil dopoldanski načrt sprehod v čarobno Robanovo dolino še enkrat, tokrat smo ves čas preživeli na planini. Prav prileglo se je, da smo lahko občudovali v miru vse lepote tega kotička Slovenije in se pri hoji nismo kaj dosti namučili, saj ni bilo preveč vzponov in sestopov. Pred kosilom za popoldan še nismo delali posebnih načrtov, saj smo morali počakati, kaj nam namenja nebo. V tem času je žal odšla predčasno domov danes naša mlada planinka Lija. Draga Lija, v domačem okolju se čim prej pozdravi, mi pa bomo vsak dan mislili nate in ti pošiljali zdravilne pozdrave.
Kosilo! Njami, več kot okusno. In zdaj? Nismo še vedeli, da bomo preživeli NAJLEPŠI POPOLDAN. Takole se je odvijalo. Huda poletna nevihta in sonček sta ves čas hkrati tekmovala, kateri je močnejši. To je bil pravi čudež narave! Kljub nevihti, ne bojte se, ni bila nevarna, nismo mogli ostati ravnodušni do narave. V dogovoru s prijaznimi gostitelji smo se odločili, da bomo nekaj sladkih trenutkov kljub dežju preživeli na prostem. Ni moglo biti lepše, čofotali smo po lužah, plesali v dežju, se objemali in ves čas nejeverno pogledovali priprtih oči v nebo, saj se sonce nikakor ni želelo umakniti dežju. Kakšen zdrs po mokri travi, potem pa kar kotaljenje, nalašč! Joj, kako je bilo imenitno! Od veselja smo kričali in na koncu nastavili naše hrbte še masaži drobne toče. Ker nas čakajo še trije dnevi, smo se varno vrnili v hišo! To bi morali videti, kako je kapljalo od nas, ampak naši zlati gostitelji so tudi to razumeli. Prav nič hudih obrazov so nas sprejeli in pomagali, da se nam bodo oblačila posušila. Hvala domačija Zavratnik, da ste tako razumevajoči in ste nam omogočili ples v dežju.
Večerja! Prijala, joj, kako je prijala! Veselje nas je namučilo! Za zaključek dneva smo še potrebovali energijo, ki nam jo je omogočila dobra večerja. Danes smo dan zaključili v jedilnici. Posvetili smo se umetnosti. »Izdali« smo glasilo letošnjega tabora. Pa o glasilu še rečemo kakšno v naslednjih dneh.
Samo nečesa se danes bojimo, da bo šlo samo besedilo naprej, fotografije se slabo nalagajo. Če nam ne uspe, vam jih pošljemo jutri, nekaj pa boste gotovo ujeli tudi na spletni strani Planinskega društva Matica. Do sedaj se je naložila ena sam idilična fotografija, žal. Naj ta šteje za vse, ker je res lepa! Obljubljamo, da bo jutri šlo vse naprej. Počasi se odpravljamo k počitku, čakajo nas nove pustolovščine.
Danes bomo sanjali dež, zagotovo, morda še mnogokrat potem. Nepozabno je bilo, sonce, dež in mi v rajskem kotičku Slovenije.
Lahko noč, dragi starši, objemamo vas skupaj z Bojano Vehovec