Noro lepo, naporno, ampak kapo dol, mladi planinci! Danes ste se izkazali. Vse, kar se je danes dogajalo, je naj, najboljši mladi planinci, najlepši kotički, naj … Začeli smo dan z naj in končali z naj!
Logarska dolina in Robanov kot spadata med najlepše alpske doline. Iz Logarske doline nas je danes pot vodila v Robanov kot. Do tja smo se peljali z večjim avtobusom. Naš načrt za danes: z manjšim busom do različnih izhodišč.
Cilj je dobesedno in preneseno visok – Strelovec 1763 m! Opa, to pa smo že bližje dvatisočaku. Najstarejši in najmočnejši so šli v planinski stan pod Utami – zopet presežnik za ta lepi konec. Planina pod Utami je namreč eden najbolj idiličnih kotičkov naših gora. Pot je za nas zahtevna, nekaj zdrave treme je prisotne, ampak ob vsakem počitku in pogledu kamorkoli, se oči napijejo lepote in človek v trenutku pozabi na utrujenost.
Da smo bili kos vsem pohodnim naporom, se je bilo treba okrepčati. Kosilo nas je čakalo na Koči na Klemenči jami. Ko se je telo okrepilo, so se zopet oči napile lepot. Od koče je čudovit razgled na vrhove in ostenja nad Logarsko dolino. Na jugu nam oko doseže tudi mogočno Ojstrico, 2350 m visoko goro, z značilnim piramidastim vrhom. Saj je vse tako zelo lepo in mogočno, da bi lahko pisal roman o vsakem kotičku, pa naj posebej omenimo le še, da je v bližini koče najdebelejši macesen v Sloveniji! Zopet nekaj na »naj«!
Sestop v Logarsko dolino tudi ni bil tako zelo enostaven, toda mladi planinci so zmogli tudi to. Gor in dol, valovito kot nežno razburkano morje, smo danes prevalovili najlepši alpski dolini!
Polni svežih vtisov, morda tudi kakšnega žulja, ampak nihče ni »jamral«, je bilo prelepo, se vračamo k Zavratnikovi domačiji. Saj ne vem, a je še lahko lepše kot je bilo danes.
Spanec nas bo vzel ob vtisih današnjega dne in v sladkem pričakovanju, kaj bo jutri.
V imenu očaranih mladih planincev pošiljam pozdrave, Bojana Vehovec
